“Za leta 828 do 830, ko je oskrboval Ratbod francosko marko med Anižo in Litavo, je prišel moravski vojvoda Privina (Pribina), kateri je nad Slovani v Nitri, Ostrogom in Berni (Nitra, Ostrava, Brno) vladal, bežeč pred moravskim vojvodo Mogimirom čez Donavo k Ratbodu v vzhodno marko, s katerim se sprijazni. Od Ratboda kralju Ludviku predstavljen, na kraljevo povelje v sveti veri podučen in od solnograškega nadškofa na ime Bruno krščen, je bil v varstvo mejnemu grofu Ratbodu izročen.
Po prošnji Ratboda je dal kralj Ludvik Brunu kos Spodnje Panonije na reki Savinji v današnjem celjskem krogu – Savinjsko dolino z mejočimi kraji. Leta 835 je začel Bruno v tem kraju stanovati ter sezidati na izstoku Drete v Savinjo grad Altenburg (Verbovec; pozneje Moosburg, Močvirje – Mozirje).
Nekaj let pozneje je Bruno v sredi Savinjske doline stavil drugi grad, katerega je po sebi imenoval Brunovgrad – Brunberg.
Ko je bil grad dograjen, je sezidal četrt ure od gradu proti Celju cerkvico, katero je sveti Mariji posvetil in jo je nadškof Luipram Solnograški leta 850 blagoslovil. K tej cerkvi je Bruno odoločil nekaj okoli ležečega zemljišča, katerega je dal s plotom ograditi. Od plota, plotiti, pletiti, plesti, je dobil kraj ime Pletrovče – Petrovče.”
Tako o nastanku Petrovč piše kronist Gustav Potočnik, domnevno prvi nadučitelj na petrovški osnovni šoli.