V naši krajevni skupnosti raste število domačih pasjih ljubljenčkov. Zaradi neodgovornih lastnikov pa je vedno več tudi pasjih iztrebkov na zelenicah, pločnikih, igriščih in drugih javnih površinah. Le ti kvarijo izgled našega kraja in povzroča slabo voljo med krajani.
Pasji iztrebki niso le neprijetno presenečenje, ki se ob malce nepazljivosti lahko znajde na čevljih. Za človeka in druge živali so lahko tudi nevarni. Ob stiku s pasjim iztrebkom se lahko ljudje okužimo s tako imenovanimi zoonozami. Gre za nalezljive bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka. Glistavi domači ljubljenčki z iztrebki izločajo številna mikroskopsko majhna jajčeca glist. Tovrstnim okužbam izpostavljeni zlasti naši najmlajši. Se pa s to boleznijo seveda lahko okužijo tudi odrasli, na primer ob zaužitju slabo očiščene hrane ali s pitjem vode, ki je bila v stiku s pasjimi iztrebki. Po zaužitju se v prebavilih razvijejo ličinke, ki potujejo v različne organe, kot so jetra, pljuča, lahko tudi oko. To nato privede do lokalnih vnetij, oteženega dihanja, resnih motenj vida. Za ljudi pa je lahko nevarna tudi pasja trakulja, ki povzroča mehurjavost. Pes, okužen s trakuljo, z iztrebki izloči tudi jajčeca trakulje. Okužba se na človeka prenese ob stiku z iztrebki ali z okuženo hrano, zlasti tako, ki jo naberete v naravi (npr. regrat in čemaž). Po zaužitju se v prebavilih razvijejo ličinke, ki potujejo po telesu in povzročajo mehurnjake na različnih delih, zlasti v jetrih, pljučih in trebušni votlini. Ti v večini primerov sicer ne povzročajo vidnih zdravstvenih težav, lahko pa resno ogrožajo življenje ali celo povzročijo smrt.
Ne samo za ljudi, pasji iztrebki so lahko nevarni tudi za druge živali, zlasti prežvekovalce. Ti se lahko okužijo tako ob prosti paši na travniku kot tudi s pokošenim senom ali silažo. Pasja trakulja v iztrebkih lahko povzroči zdravstvene težave predvsem pri domačih rastlinojedih živalih, kot so na primer različne vrste goveda. Pasji iztrebki vplivajo tudi na kakovost in uporabnost krme. Z iztrebki onesnaženo krmo živali pogosto zavračajo. Prav tako taka krma hitreje gnije, plesni in posledično povzroča prebavne motnje pri živini, prinaša pa tudi druga zdravstvena tveganja.
V Sloveniji imamo približno 250.000 psov, ki v povprečju izločijo med 0,3 in 0,4 kilograma blata na dan. Dnevno torej slovenski psi izločijo 87,5 tone iztrebkov, na leto pa skoraj 32 tisoč ton,
Največjo odgovornost nosimo skrbniki štirinožnih prijateljev. Zato na sprehod s svojimi ljubljenčki vzemite posebne vrečke za njihove iztrebke. Vanje pospravite iztrebke svojih psov in jih po možnosti odvrzite v za to namenjene koše ali pa vsaj med smeti, nikakor pa ne v bližnji gr
