Petrovška bazilika

Cerkev Marijinega obiskanja v Petrovčah, med ljudmi bolj znana pod imenom Matera božja, je ena izmed petih Marijinih bazilik na Slovenskem. Že ves čas svojega obstoja slovi kot priljubljena Marijina romarska cerkev. Pred njenim glavnim oltarjem sta mdr. pobožno molila tudi habsburški cesar Ferdinand in cesarica Marija Ana, ko sta bila leta 1844 na obisku v Celju.

Marijin kip, ki je po globokem prepričanju vernikov in romarjev milostni kip, naj bi umetnik delal po živem modelu. Umetnik in šola do danes nista znana.

Srednjeveško triladijsko gotsko cerkev so, kot poroča Valvasor, dali zgraditi pokneženi grofje Celjski.   V začetku 15. stoletja, še verjetneje pa je nastana v drugi polovici 14. stoletja. Pri tem seveda še starejši nastanek petrovške cerkve ni izključen. Sedanjo baročno podobo je cerkev dobila v 18. stoletju. Glavno ladjo in vse stranske kapele je leta 1875 s freskami poslikal beneški slikar Jakob Brollo, strop prezbiterija pa v duhu rokokoja Anton Lerchinger. Pod prezbiterijem se nahaja grobnica baronov Miglio, lastnikov graščine in gospoščine Novo Celje, in prve slovenske pesnice Fani Hausmann, ki je nekaj časa preživela v novoceljski graščini.

Na koru so znamenite orgle italijanskega mojstra Gaetana Callide iz leta 1796, v tretji levi stranski kapeli pa je najstarejši oltar v petrovški cerkvi, t. i. “Plainerjev oltar” iz leta 1605.

Nastavitve zasebnosti
Ime Omogočeno
Piškotki
Za pravilno delovanja in boljšo uporabniško izkušnjo uporabljamo piškotke. Potrjeno strinjanje z uporabo piškotkov.
Google Analytics
Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimnim uporabniškim informacijam.
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.